Slovanstvo ve svých zpěvech: Kniha V. Písně lužické.


Ludvík Kuba, Pardubice 1887

43

Ze zrudobu lehnyć khodźu,
ze zrudobu stawam zas.

Luby mój je do daloka,
w cuzym kraju na wójnje.

Hdy by wědžał moje mysle,
by mje přišoł změrować.

Wón pak je mi takle prajił:
„Mjelč wšak, njepłač holičo.

Mi je tebje samo žel,
twojej rjanej rjanosće."

23. Za humny.

(Čas. Mat. Srb. 1883.)

Dolnolužická.

Za humny tam zelí je moc, tys byl u Aničky celou

noc. Za humny tam děvčátka hrají, červené, zelené kytičky mají.

Originál:

Za gumnami ceŕwjeny kał,
ty sy p’la našeje Anki spał.
Za gumnami gólice graju,
ceŕwjene, zelené štrusacki maju.