Slovanstvo ve svých zpěvech: Kniha VII. Písně slovinské


Ludvík Kuba, Pardubice 1890

61

Original:

Ljubljaíťca, Ljubljan’ca,
oh kaj se godi!
Okoľ, okoľ tebe
armada leži.

So stari, so mladi,

so ’z drugih dežel,

so laškega carja —

oh kaj bo za me.

Bodo bombe brenčale
’zpod Šmarne Goré,
se bodo jokale
ljubljanske gospe.

Naš ta vikši general
že tako govori,
v Ljubljani na gradu
že napravljajo gosti.

Marija, Marija
na Šmarni Gori,
odvrni, odvrni,
nam strašne vojske.

Marija, Marija,

v tronu sediš

pa usmiljen’ga Jezusa

na roki držiš.

31. Buď moje, buď moje!

(Z rukopisu p. A. Harmela.)

Buď moje, buď moje, oříšků ti dám,
až si je roztlučeš, zas ti nasbírám.

Drydy ryja-ry, drydy

ryja-ry, drydy ry - ry ry-rom, drydy ryja-ry, drydy ryja-ry, drydy ry - ja - ry dom.

Original:

Boď moja, boď moja,
ť bom lešnikov dau!
Boš tiste potoukla,
ť bom druzih nabrau.
Drydy atd.