Slovanstvo ve svých zpěvech: Kniha VII. Písně slovinské


Ludvík Kuba, Pardubice 1890

149

Oj z Bogom, oj z Bogom,

ostanite vi,
preljubi prijaťlji

in žlahtniki vsi.
Zdaj vas zapustim,
Bogu vas ’zročim,
oh, žalost-, oh žalostno

vas zapustim.

Moje srce m’ je žalostno

za več stvarí,
za nobeno mi toljko

več ne bolí,
K'or, ljub’ca, za té,
ker ljubila si me,
kar ločit’, kar ločit’

kar morava se.

Sě črnim pečatom
bo pismo prišlo,

oj žalostno srce

moje ljub’ce bo b’lo.

Bo tekla mi kri,

več nimam moči,

za dušo, za dušo
mi moli še ti.

75. Ti druzí se žení.

(Z vlastních zápisek.)

Štýrsko.
Podgorje u Slov. Gradce.
„Okrogle."

Ti druzí se žení, mně navzdor jen, to vím; svo-

bodný stav vždycky však já nejvíc ctím.

Original:

Ti drugi se ženijo,
meni cutrucajo,
jaz pa moj ledik stan
narbolj štimam.